V prejšnjih časih so imeli ljudje osnovno, atavistično jasnovidnost. Lahko so imeli imaginacijo, celo inspiracijo. Toda za razliko od te zgodnejše faze, smo zdaj dosegli napredno stopnjo in lahko oblikujemo ideje o fizičnem svetu.
Ko so ljudje še vedno imeli atavistično jasnovidnost, niso mogli pravilno misliti. Da bi se mišljenje razvijalo pravilno, je bilo treba za mišljenje uporabiti moč, ki je bila prej uporabljena za jasnovidnost. Nekateri ljudje danes v določenem času svojega življenja razvijajo jasnovidne sposobnosti z metodami, ki niso opisane v duhovni znanosti. To je zato, ker so podedovali te zmožnosti iz prejšnjih časov in še niso dosegli zdrave presoje na tistih področjih življenja, kjer so jasnovidni.
Vendar se približujemo času, ko mora biti prisotna zdrava presoja, preden se lahko na podlagi takšne zrele in uravnotežene sodbe razvije jasnovidnost. Z drugimi besedami, ko ljudje dandanes kažejo določene psihične sposobnosti, določeno jasnovidnost, ne da bi resno vadili, ne da bi preučili duhovno znanost – ki je, če je uporabljena na pravi način, lahko najboljša vaja, da se prikliče stara jasnovidnost – to ne pomeni, da so bolj napredni kot vsi drugi, ampak da zaostajajo.
Imeti dandanes atavistične sposobnosti ne pomeni, da smo dosegli stopnjo jasnega mišljenja. Naprednejša duša je očitno tista, ki doseže dobre sodbe iz svojega običajnega razumevanja – in to običajno razumevanje je povsem zadostno, da se razume duhovno znanost, če je oseba brez predsodkov.
Delamo veliko napako, če dovolimo atavističnim jasnovidnim sposobnostim, da na nas naredijo vtis. Na napačni poti smo, če verjamemo, da je duša takšne osebe še posebej napredna. Da ta duša kaže takšne sposobnosti pomeni, da ni uspela iti skozi določene stvari, ki jih je bilo treba doživeti v dobi jasnovidnosti. Zato ta duša zdaj dohiteva tisto, kar je bilo prej zamujeno.
Precej groteskno je, ko ljudje, ki sodelujejo v duhovni znanosti, verjamejo, da je nekdo, ki kaže določeno jasnovidnost, ne da bi preučil duhovno znanost, bil pomemben v prejšnjem življenju. Takšna oseba je bila vsekakor manj pomembna kot nekdo, ki kaže sposobnost presojanja o stvareh.
Vir: Rudolf Steiner – GA 154 – Presence of the Dead: Lecture One: Understanding the Spiritual World (Part One) – Berlin, 18th April 1914