V prejšnjih časih so imeli ljudje osnovno, atavistično jasnovidnost.
Lahko so imeli imaginacijo, celo inspiracijo. Toda za razliko od te
zgodnejše faze, smo zdaj dosegli napredno stopnjo in lahko
oblikujemo ideje o fizičnem svetu. Ko so ljudje še vedno imeli
atavistično jasnovidnost, niso mogli pravilno misliti. Da bi se mišljenje
razvijalo pravilno, je bilo treba za mišljenje uporabiti moč, ki je bila
prej uporabljena za jasnovidnost. Nekateri ljudje danes v določenem
času svojega življenja razvijajo jasnovidne sposobnosti z metodami, ki
niso opisane v duhovni znanosti. To je zato, ker so podedovali te
zmožnosti iz prejšnjih časov in še niso dosegli zdrave presoje na tistih
področjih življenja, kjer so jasnovidni. Vendar se približujemo času, ko
mora biti prisotna zdrava presoja, preden se lahko na podlagi takšne
zrele in uravnotežene sodbe razvije jasnovidnost.
Z drugimi besedami, ko ljudje dandanes kažejo določene psihične
sposobnosti, določeno jasnovidnost, ne da bi resno vadili, ne da bi
preučili duhovno znanost – ki je, če je uporabljena na pravi način,
lahko najboljša vaja, da se prikliče stara jasnovidnost – to ne pomeni,
da so bolj napredni kot vsi drugi, ampak da zaostajajo. Imeti dandanes
atavistične sposobnosti ne pomeni, da smo dosegli stopnjo jasnega
mišljenja.
Naprednejša duša je očitno tista, ki doseže dobre sodbe iz svojega
običajnega razumevanja – in to običajno razumevanje je povsem
zadostno, da se razume duhovno znanost, če je oseba brez
predsodkov.
Delamo veliko napako, če dovolimo atavističnim jasnovidnim
sposobnostim, da na nas naredijo vtis. Na napačni poti smo, če
verjamemo, da je duša takšne osebe še posebej napredna. Da ta duša
kaže takšne sposobnosti pomeni, da ni uspela iti skozi določene stvari,
ki jih je bilo treba doživeti v dobi jasnovidnosti. Zato ta duša zdaj
dohiteva tisto, kar je bilo prej zamujeno. Precej groteskno je, ko
ljudje, ki sodelujejo v duhovni znanosti, verjamejo, da je nekdo, ki
kaže določeno jasnovidnost, ne da bi preučil duhovno znanost, bil
pomemben v prejšnjem življenju. Takšna oseba je bila vsekakor manj
pomembna kot nekdo, ki kaže sposobnost presojanja o stvareh.
Vir: Rudolf Steiner – GA 154 – Presence of the Dead: Lecture One: Understanding
the Spiritual World (Part One) – Berlin, 18th April 1914