Antropozofska medicina je zdravilska metoda, ki jo je v začetku
20. stoletja utemeljil avstrijski filozof Rudolf Steiner, skupaj z
zdravnico Ito Wegman.
Današnja medicina obravnava človeka telesno, opira se na meritve,
obravnava le njegovo fizično telo. Antropozofska medicina pa zopet
zaobjema človeka v njegovi celoti kot telo, življenje, dušo in duha
ter ima zdravilne pripravke za vse te plasti človeka. Trdi da klasična
medicina ne zajema človeka v vsej njegovi polnosti, ker se življenja,
čustev, misli; ne da meriti ali tehtati. Filozofija antropozofske
medicine je, da išče podobnost v naravi in pri človeku, s tem pa
sklepa tudi na zdravilne učinke teh podobnih snovi. Po SSKJ je
antropozofija filozofski nauk, po katerem je človek sam sposoben
priti do spoznanja. Pravila antropozofske medicine zahtevajo, da
imajo vsi njihovi terapevti končano tudi konvencionalno medicinsko
fakulteto.

Utemeljitelja
Dr.Rudolf Steiner je bil nekaj časa član teozofskega društva,
potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko
društvo, leta 1913 Goetheanum, šolo duhovne znanosti v
Dornachu v Švici. Antropozofija pomeni »znanje, pridobljeno skozi
višji jaz človeka« (anthropos - človek; sofia - modrost). Leta 1919 je
ustanovil prvo waldorfsko šolo v Stuttgartu (ime nosi po tovarni
Waldorf-Astoria, kjer so bili zaposleni starši prve generacije otrok)
Leta 1921 je Ita Wegman odprla prvo antropozofsko
kliniko, sedaj znano kot Klinika Ite Wegman v Švici. Pridružili so se ji
številni novi zdravniki in začeli so z usposabljanjem antropozofskih
medicinskih sester. Na Itino željo je kliniko obiskal Rudolf Steiner in
predlagal zdravljenje za številne bolnike. Leta 1925 sta skupaj
napisala prvo knjigo Fundamentals of Therapy (Temelji terapije).
Klinika se je širila in kmalu so ustanovili podružnico v Asconi.
Ita Wegman je veliko poučevala in obiskala številne države, s tem pa 
pomembno vplivala, da je vedno več zdravnikov vključevalo antropozofska 
načela v njihova zdravljenja bolnikov. Leta 1963 so odprli v Švici kliniko
za zdravljenje raka.

Tridelnost
Steiner se je zgledoval po Paracelsusu, ki je bil zadnji v zgodovini,
da je prav tako zajemal človeka v celoti v vseh štirih plasteh. Delil
je substance na tiste, ki jih je mogoče tehtati, to so sal – derivati
soli; sulfur je druga substanca, nasprotje sala, njen predstavnik je
žveplo, ki gori, ni ga pa mogoče tehtati; snov, ki ju povezuje pa je
merkur, predstavlja ga živo srebro, ki najdlje ostane tekoče tudi pri
spremenljivih temperaturah. To tridelnost je Paracelsus prenesel
tudi na rastline: mineralni svet - sal se predstavi v korenini, cvet
in plod sta sulfur, listi so pa merkurialna in ta prehodna substanca
povezuje ostali dve nasprotji pri rastlini.
Rudolf Steiner je to tridelnost prenesel na človeka. Tudi tu imamo
nasprotje. V glavi je mir hladnost, procesi razgradnje, ta del je
poimenoval pol živčevjaa in čutil. V spodnjem delu okončin in
prebave pa je stalno gibanje in procesi izgradnje. Tu nastaja
toplota. Srednji sistem je ritmični, sem sodijo cirkulacija in dihanje.
Ta spet povezuje nasprotujoča si zgornji in spodnji del, s tem naredi
izravnavo med gibanjem ter mirom, izgradnjo z razgradnjo. To je
poistovetil s tremi principi, da imamo v zgornjem človeku princip
sal, v spodnjem sulfur, v srednjem pa je prehodni merkurialni
princip. Ta delitev je osnova antropozofske medicine. Tako naj bi po
tej teoriji delovali na glavo, živčevje in čutila s saliničnimi - trdimi
substancami, z merkurialnimi - tekočimi na ritmični sistem srca in
dihal, s sulfuričinmi – plinastimi ali nevodotopnimi pa na sistem
pretvorbe in okončin.
Ugotovil je tudi, da je v osrednjem delu razmerje med srčnim
utripom in vdihom z izdihom štiri proti ena. To je razmerje
ravnovesja, ki se ga človek relativno točno drži, in je hkrati odnos
med sistemom pretvorbe do sistema živčevja s čutili. Če je to
razmerje večje od štiri, je sistem pretvorbe močnejši od sistema
živčevja in čutil. Če je manjši, pa obratno.

Bolezen in imunski sistem
Po antropozofski medicini, imunski sistem krepimo z vsako boleznijo.
Bolezen je neravnotežje med zgornjim in spodnjim delom človeka.
Zdravje je odvisno od srednjega dela, tako smo tudi ljudje samo
zaradi srednjega dela. Če bi imeli samo zgornji del, bi bili stebri
soli, če pa samo spodnji del prebavil in okončin, bi se razblinili v
gibanju ter razgradnji. Vsaka bolezen je za organizem izziv, da se še
bolj okrepi. Po tej teoriji zbolijo za rakom tisti, ki niso preboleli
vseh otroških bolezni. Prav tako je nesmiselno zbijati visoko
temperaturo. S tem se organizem brani in odzove na bolezen.
Nevarnost je le, če ima glava prekomerno in predolgo visoko
temperaturo: to je področje miru in hladnosti. Če neko bolezen res
dobro premagamo, pridemo do novega zdravja - npr. za prebolelo
gripo ne moremo več zboleti; če se nam zaceli rana, nastane
brazgotina – preobilno zaceljenje, to tkivo na brazgotini se ne bo
moglo več pretrgati. V Ameriki so naredili grozljiv poskus: poskušali
so vzgajati otroke pod steklenim zvoncem, da bi jih obvarovali pred
nevarnimi boleznimi. Ko so ti prišli v normalne razmere, so takoj
zboleli, ker niso imeli razvitega imunskega sistema. Ta miselnost je
bila popolnoma napačna, saj vemo, da so najbolj zdravi otroci tisti,
ki rastejo v umazaniji.
Po tej medicini nosimo sile ozdravljenja v sebi, zvečer smo bolj bolni
kot zjutraj. Ponoči tečejo procesi izgradnje in ozdravljenja, podnevi
pa razgradnje in s tem, da smo budni, postajamo bolni. Z zavestjo
izgubljamo vitalnost. Lep primer je dojenček: ker raste potrebuje
veliko procesov izgradnje, zato spi, ko je buden pa jé. On dela v
spanju več kot kadarkoli pozneje v svojem življenju.

Štiridelnost človeka
Tako je Steiner po drugi teoriji delil človeka na štiri dele: zavest je
stvar duše – astralno telo, samozavest je stvar duha – »jaza«,
etrsko telo je življenje in tu je še fizično telo. Te dele telesa je spet
povezal s substancami iz narave: duša ali astralno telo se opira na
zrak, duh – jaz je povezan s toploto, eteričnost - življenje je
podobno vodi in fizično telo čvrstosti. Ko spimo se zavest in
samozavest ločita od telesa, takrat je v telesu življenje – etersko
telo, ki ohranja fizično telo pri življenju. To vodi izgradnjo telesa. 
Po smrti pa poleg zavesti in samozavesti telo zapusti tudi življenje,
fizično telo ostane samo – truplo. Ker ni življenja, začne razpadati.
Povezava med tridelnostjo in štiridelnostjo človeka, je v tem, da
imamo pri štiridelnosti samo fizično telo, prežeto z eterskim
telesom, duševnostjo in duhom; pri tridelnosti pa je fizično telo
spodnji del človeka. Človek je krona stvarstva, ker ima združene vse 
štiri plasti. Obdani smo z različnimi stvarmi: minerali imajo le fizično
telo, rastline fizično telo z etrskim telesom, živali pa fizično telo, 
telo življenja in dušo. Ko pa se npr. žuželka usede na cvet, je rastlina
povezana z astralnostjo. Določene cvetlice imajo tako oblikovane cvetove, 
da vanje lahko vstopijo le določene žuželke.

Delovanje učinkovin iz narave

Vpliv grenčin na človeka
Grenčine nastanejo kadar astralne sile delujejo na eteričnost rastlin
(encijan, pelin). Pri človeku te učinkovine omogočajo, da je etrsko
telo pripravljeno za sprejem astralnega telesa. Učinkovite so
predvsem pri boleznih, ko se astralno telo noče dovolj odpreti
eteričnemu telesu npr. ko se duša ne zanima za hrano, s temi
substancami vzpodbudimo apetit.

Vpliv čreslovin
Nastanejo, kjer astralne sile močneje delujejo na etersko telo rastlin
(hrastovo lubje). Pritegnejo pa astralne sile v presnovo. Človek se z
njihovo pomočjo »potegne skupaj« se inkarnira vase. Uporabljajo se
pri suhi koži ali pri astmi, kjer nastajajo krči pri vdihavanju.

Saponini
Naredijo relativno stabilno povezavo vode in zraka, torej etrskega in
astralnega telesa. Saponine vsebujejo divji kostanj in jeglič.

Strupene rastline
Nastanejo, če astralne sile še močneje delujejo na etrsko telo
rastline. Rastlina postane preveč živalska. Dovoli živalskim silam, da
se v njej premočno izrazijo. Ni strupena sama zase, ampak za
določene živali in ljudi. Astralne sile delujejo razgradljivo in tudi na
rastlino tako delujejo, jemljejo ji vitalnost. Npr. volčja češnja
najprej zelo hitro raste, ko je vpliv astralnih sil velik in se razvijejo
listi ter cvet, se rast upočasni. Rudolf Steiner trdi, da bi plod volčje
češnje, ki je zelo strupen, rad postal oko, rad bi postal živalski
organ, toda to ni mogoče. Vidimo, da se hoče živalska astralnost z
nečim nemogočim izraziti pri rastlinah. Tvorba organov se pojavi
tudi pri drugih rastlinah, večinoma strupenih, npr. navadni tobak
ima v cvetu notranji prostor kot telesno votlino.
Vendar je Paracelsus rekel: »Vse je strup, toda šele z ustrezno
dozo.« Telo ne more sprejeti vase ničesar, kar je tuje, ne da bi to
stvar prej pretvorilo v sebi lastno. Če človek nima dovolj moči za
razgradnjo, mu lahko te strupene rastline celo pomagajo.

Eterična olja
Tu astralne sile najmočneje delujejo na rastline. Eterična olja se
tvorijo, kadar element toplote močno poseže v rastlino. Toplota je
povezana z »jazom«, zato imajo ta olja poseben odnos do »jaza«.
Te rastline rastejo v Sredozemlju, kjer je veliko svetlobe in toplote,
ne zahtevajo pa veliko od prsti, ne potrebujejo humusa, pa tudi
voda jim ni tako pomembna. Zato so bolj suhe, imajo pa odnos do
sulfuričnega, nevodotopne substance, ki rada preide v plin, to so
eterična olja. Ta dajejo tudi vonj (rožmarin, sivka, majaron, meta,
evkaliptus, citrusi). V naših krajih so to rastline iz družine ustnatice.
Te rastline uporabljamo kot začimbe. Grenila delujejo v ustih, jih z
nosom ne zaznamo. Eterična olja pa dosežejo ne samo dušo, ampak
celo naš duh. Pomembno je, da sta naša duša in duh navdušena nad
tem, kar jemo.

Sluzi
Nastanejo pod vplivom zemeljskih sil v neki rastlini. To je nekaj
tekočega, kar se zelo zgosti in dobi lastnost sluzastega. Zgosti se do
tiste točke, kjer rastline to še prenesejo, da lahko preživijo. Sluzi
zelo zadržujejo vodo, zato se zelo težko osušijo. Dolgo so
uporabljali gabez, za tvorbo kalcija pri zlomu kosti, nato pa so
ugotovili, da gabez vsebuje karcinogene snovi in so ga umaknili iz
prodaje.

Zdravila iz živalskih preparatov
Pri živalih je več vitalnosti kot pri človeku, največ pa je je pri
rastlinah: če ji določen del odtrgamo, jo to vzpodbudi k še močnejši
rasti in ne bo zato odmrla. Pri živalih imajo le nekatere nižje živali
to sposobnost (plazilci). Ta vitalnost se pri živalih zmanjša na račun
duševnosti, pri človeku pa še dodatno na račun duha. Zato je človek
veliko bolj občutljiv na bolezni.
Za zdravljenje pri človeku uporabljamo živalske organe, ki so
posebej specializirani in vitalni. Ta preparat mu bo za vzgled in bo
popravil delovanje slabotnega človeškega organa. Naš organ bo
posnemal vitalen živalski preparat. Uporabljamo jetra, ledvice,
pljuča, srce. Npr. krava ima zelo dober želodec in prebavo, zato
bomo za zdravljenje prebavnega sistema uporabili preparate iz
njenih organov. Za srce in pljuča bomo uporabili mačko. Zmožna 
je agresije v trenutku napada do sproščenega lenarjenja ob počitku.
To sodi k sredini – ritmični sistem.
Za živčevje in čutila bi uporabili glodalce ali zajca. So v stalni preži
pred nevarnostjo, stalno opazujejo okolico.

Živalski strupi
Ti predstavljajo vzorno vitalnost. V upoštev pridejo visoko razvite
živali – sesalci, pa tudi druge. Posebej dragoceni sta čebelji strup in
mravljična kislina. Čebela je zelo povezana s svetlobo, toploto, živi v
zraku. Tako te sile svetlobe in toplote s pikom in svojim strupom
prenese na človeka npr. za zdravljenje revme.
Mravlja je vezana na zemljo, povezana je z zrakom, ki ga je veliko v
mravljiščih, hkrati pa le te vedno stojijo na soncu. Več kot je sonca,
večja je aktivnost mravelj. Tako mravljična kislina deluje proti
artrozi in putiki (protin), kjer ima človek občutek mraza.
Uporabljajo se še sršenov strup proti oblikovanju brazgotin, kačji
strup deluje hemolitično (redči kri), strupi pajkov (ptičji pajek ali
križavec) proti hiperaktivnosti, preparati iz kobre proti težavam s
hrbtenico.

Zdravljenje z mineralnimi pripravki
Kremen sestavlja površino naše Zemlje. Rudolf Steiner trdi, da je
kot njeno čutilo, z njim Zemlja komunicira s kozmosom. Zato je
sklepal, da kremenovi minerali koristijo našim čutilom. Ker pa te
substance niso topne v vodi, jih je treba potencirati, odpreti,
prenesti njihovo sporočilo v pripravke.
Kalcij gradi gore. V vodi se raztaplja in z njo potuje v globine
zemlje. Nato pa spet pride na plano, v stik s soncem, tu pa se
zaradi izhlapevanja ogljikove kisline izloči iz vode in tvori kamnine.
Kalcij vodo prepušča, kremen jo pa zadržuje. To raztapljanje in
oblikovanje ima podobnost s presnovo, dobro pa učinkuje na
izgradnjo kosti in zob. Še posebej priporočljiv je kalcij iz školjk in
ostrigarjev, saj je povezan z živalsko energijo.
Žveplo je predstavnik sulfuričnega dela sistema. Ima zvezo z zrakom
in toploto, ker hitro sublimira, vsebujejo ga zemeljska olja (nafta,
bencin), ki dobro gorijo. Kot zdravilni preparat predstavlja sile
toplote in razkroja za bolezni, kjer je pretvorba lena.
Fosfor pa shranjujemo pod vodo, je mehek, sveti v temi ali
fosforescira. Zato predstavlja svetlobo. Z njim vnašamo nekaj kar
oblikuje, bolj zaustavlja. Fosfor se v različnih oblikah pojavlja v
substanci možganov, celičnem jedru, v ribonukleinski kislini in daje
občutek neke vodilne vloge ali oblikovanja. Steiner je
izjavil: »Fosfor podpira »jaz« v obvladovanju procesov ognja.« 
V zelo razredčeni obliki se fosfor uporablja proti vsem vnetnim in
prehladnim obolenjem in v pripravkih za podporo človeškemu »jazu« 
v obvladovanju procesov toplote.

Sedem kovin
Rudolf Steiner je trdil, da planeti delujejo na Zemljo in nastanejo
različne kovine. Delujejo pa tudi na živalski in človeški organizem,
tako da nastanejo notranji organi. Imamo planete: Sonce za zlato
(zdravljenje ritmičnega sistema), Venero za baker (zdravljenje
ledvic), Mars za železo (zdravljenje žolča), Merkur za živo srebro
(zdravljenje pljuč), Jupiter za kositer (zdravljenje jeter), Luno za
srebro (zdravljenje spolnih organov), Saturn za svinec (zdravljenje
vranice). Poudaril je, da za zdravljenje ne vnašamo kovin v telo,
(saj bi bile razen železa in v sledovih bakra strupene za naš
organizem) pač pa zdravimo z energijami teh kovin. Lahko kar večje
kose kovin polagamo na organe, za katere so te odgovorne.

Evritmija
Rudolf Steiner je razvil tudi evritmijo - predmet na Waldorfski šoli v
Ljubljani. Gre za umetnost gibanja, ki temelji na jeziku in tonih.
Pomaga človeku, da se počuti dobro v svojem telesu, kar postane še
posebej pomembno v puberteti, ko evritmija deluje kot zdravilo.
Sestavljena je iz kretenj, tako da študij evritmije vključuje tudi
različne vaje za spretnost, skladnost, urnost in nagle spremembe
telesa. Zato zelo pozitivno vpliva na otroke. Glavni pomen
evritmičnih gibov je v tem, da z določeno silo delujemo v telo, gibe
usmerjamo v telo.

Umetnost
Predstavlja nam dodatno možnost zdravljenja. Temelji na tem, da
delujemo neposredno na ritmični sistem s pomočjo barv, glasbe ali
ritma hoje.

Antropozofska medicina danes
V nemški tovarni zdravil in naravne kozmetike Weleda izdelujejo
zdravilo iz bele omele ISCADOR®, s katerim na antropozofskih
klinikah v Avstriji in Nemčiji uspešno zdravijo rakaste tvorbe.
Poseben izvleček te rastline vbrizgavajo naravnost v tumor, zato se
tumor začne sušiti in zmanjševati. Dokazi učinkovitosti bele omele
kot zdravila proti raku na ljudeh so šibki, čeprav je bil na živalih in
študijah viden večji učinek. Ekstrakti bele omele so v uporabi
za zdravljenje rakavih bolnikov v Veliki Britaniji, v Nemčiji je
zdravilo odobreno kot sredstvo za začasno lajšanje bolečin pri
malignih tumorjih, v ZDA pa je odobreno le za klinična preizkušnja.
Približno trideset vrst ekstraktov bele omele se uporablja klinično,
večina kot Iscador. Čeprav običajno niso beležili resnih neželenih
učinkov zdravila, pa je v enem primeru bolnik zaradi alergije na belo
omelo padel v anafilaktični šok. Manjši neželeni učinki injekcij so se
pokazali kot rdečica, bolečina in v nekaj primerih tudi kot podkožna
vnetja. V Sloveniji ga še ni mogoče dobiti.
Antropozofski zdravniki so na splošno zmanjšali uporabo
antibiotikov, antipiretikov in pogostost cepljenja. Večina otrok,
zdravljenih s strani antropozofskih zdravnikov je bila cepljena le
proti manjšemu številu bolezni in še to kasneje, kot je cepljenja
predvidevala uradna medicina. Razširjena je v več kot šestdesetih 
državah. Bila je vključena tudi v tradicionalno kliniko v Švici. 
Razvita in uporabljana je tudi v Veliki Britaniji, Irskem, Škotskem,
ZDA, itd. V drugih državah (Avstrija, Hrvaška …) je antropozofska 
medicina zelo razvita in se v zdravstvu veliko uporablja, obstajajo 
celo antropozofske klinike. Pri nas je vse skupaj še zelo v povojih,
vendar že imamo antropozofsko društvo od leta 2007. Antropozofski
pripravki imajo v tujini tudi težave pri registraciji kot zdravila,
ker seveda niso izvedene vse študije in zahtevani postopki pred 
registracijo. Želijo jih registrirati po bolj enostavnem postopku 
tako kot homeopatska zdravila. Pri nas se jih na trgu še ne da dobiti. 
Licenco za antropozofskega zdravnika je možno dobiti v tujini po 
opravljenih tečajih.